Slovenske Konjice, nemško Gonobitz, so mesto v zgornji Dravinjski dolini, sedež istoimenske ob?¨ine, nadžupnije in upravne enote. Nahajajo se ob severnem vznožju apnen?¨aste Konjiške gore, na prehodu naplavne ravnice ob Dravinji v vinorodno terciarno gri?¨evje, pod južnimi obronki podpohorskega dela Dravinjskih goric.
Prebivalci Slovenskih Konjic se imenujejo Kónji?¨ani in Kónji?¨anke; ustrezen pridevnik je Kónjiški.
Naselje s sklenjeno pozidavo se je razvilo ob na desnem bregu reke Dravinje, na ledenodobni terasi in na vršaju pod Konjiško goro. Srednjeveško jedro naselja je Stari trg, katerega osrednji trški prostor je razširjena cesta, ki se vzpenja ob potoku na desnem bregu Dravinje, od katerega se proti zahodu odcepita Celjska in Šolska cesta. Novejši deli naselja so nastali na poplavni ravnici Dravinje, proti severu se naslanjajo na prisojna in položna gri?¨evnata pobo?¨ja goric med Škalcami in Vešenikom. V za?¨etku 80. let 20. stoletja so bili mestu priklju?¨eni Prevrat in deli primestnih naselij Zgornja Pristava, Vešenik, Blato in Bezina. Mesto se danes ob magistralni cesti proti Zre?¨am in Stranicam razširja z naseljema Spodnje Preloge in Ze?¨e. Kraj se je leta 1934 preimenoval iz Konjic v Slovenske Konjice, od leta 1964 je mestno naselje.
Mesto je upravno, obrtno in oskrbno središ?¨e zahodnega dela Dravinjske doline, vzhodnega dela Vitanjskega podolja ter jugovzhodnega Pohorja. Iz obrtne usnjarske tradicije se je razvila tovarna usnja, ki je po 2. svetovni vojni prerasla v usnjarsko-kemi?¨ni kombinat KONUS, ki je svoj konec doživel z razpadom nekdanjega jugoslovanskega trga in novih gospodarskih razmer v tranziciji. Po letu 1950 so se razvili tudi obrati lesne, gradbene, kovinske in strojne industrije.
![kostanjevica07 [800x600].jpg](http://www.entente-florale.si/images/stories/fotos/kostanjevica07 [800x600].jpg)
