Šentjernej je kraj, ki leži v jugovzhodni Sloveniji in leži na 185 metrih. Ime je dobil po cerkvi Sv. Jerneja. Je gospodarsko kulturno in upravno središ?¨e Šentjernejske ob?¨ine. Šentjernej leži sredi Šentjernejskega polja na križiš?¨u cest proti Novemu mestu, Dr?¨i in proti Dobruški vasi kjer je priklju?¨ek na avtocesto. Skozi Šentjernej, ki se ob glavni cesti razširi v prostoren trg, te?¨e potok Koliba, ki je nekdaj gnal ve?¨ mlinov in zadružno elektrarno (1924-1925), ki je že tedaj dala elektriko cerkvi, župniš?¨u in še nekaj hišam. V zadnjem ?¨asu je Šentjernej pridobil vse bolj mestno podobo, medtem ko je bil do za?¨etka šestdesetih let 20. stoletja še pretežno kme?¨ko naselje. Prevladujo?¨e kmetijske dejavnosti so bile: poljedelstvo, vinogradništvo in živinoreja. Omembe vredne pa so tudi prireditve v Šentjerneju.
Šentjernej leži ob vznožju Gorjancev, na desnem bregu reke Krke, ki jo je v svojih bajkah in povestih opisal že Janez Trdina. Po podatkih Statisti?¨nega urada Republike Slovenije ob?¨ina obsega površino 96,0 km² s 6779 prebivalci. Je veliko gru?¨asto naselje med regionalno cesto Kostanjevica na Krki - Novo mesto. Deželica pod Gorjanci, ki jo napajajo potoki, katerih voda je v preteklosti poganjalo mline in žage.
Slikoviti gri?¨i, pokriti z vinogradi, znani po cvi?¨ku. V preteklosti je bila dežela gradov in graš?¨in, katerih bolj ali manj ohranjene ostanke je videti še danes. Da znamo ceniti to, kar imamo, dokazuje tudi obširen seznam zavarovane naravne in kulturne dediš?¨ine na ozemlju naše ob?¨ine. Pri srcu je bila naša zemljica tudi ljudem, ki jih je življenjska pot zanesla med nas: Trubarju, Valvasorju, Resslu, Prešernu, Trdini in mnogim drugim. Da smo Šentjernej?¨ani ljudje dobrega srca in dobre volje pa dokazujejo številne prireditve. Šentjernej je poznan predvsem po odli?¨nem cvi?¨ku, petju in petelinu, tradicionalnih konjskih dirkah,praznovanju 1. maja na Javorovici, koledovanju ter Jernejevem – prazniku ob?¨ine ob godu sv. Jerneja. Ime je Šentjernej dobil po svojem farnem zavetniku sv. Jerneju, po latinsko sv. Bartolomej. Zato ob?¨inski praznik praznujemo na god sv. Jerneja, 24. avgusta.
Ob?¨ina Šentjernej je ena izmed redkih obmejnih ob?¨in, ki v nasprotju z ostalimi ne propada, temve?¨ se izjemno hitro razvija, to pa se lahko delno vidi tudi v številnih novogradnjah stanovanjskih objektov, trgovskih centrov, storitvenih objektov kakor tudi odpiranju novih delovnih mest na podro?¨ju industrije. Lahko se pohvalimo tudi s podatkom, da je nataliteta ve?¨ja od mortalitete.
ÂŽalec je lepo in urejeno mesto, ki je v letu 2010 dobilo priznanje Turisti?¨ne zveze Slovenije za najlepše urejeno srednje veliko mesto, v tekmovanju Entente florale pa sodelovalo leta 2004 in prejelo srebrno medaljo.
Mesto ÂŽalec šteje 5.413 prebivalcev, sama Ob?¨ina ÂŽalec pa obsega 117 km2 površine in šteje 20.527 prebivalcev kar jo med slovenskimi ob?¨inami uvrš?¨a na 17. mesto po številu prebivalstva.
Je najve?¨ja ob?¨ina v Spodnji Savinjski dolini, je precej enakomerno poseljena. Obsega obmo?¨ja krajevnih skupnosti: Galicija, Gotovlje, Griže, Levec, Liboje, Petrov?¨e, Ponikva, Šempeter, Vrbje in Mestno skupnost ÂŽalec.
Prve zanesljive omembe Žalca kot naselja izvirajo iz leta 1182, takrat se je za mesto prestavljalo z imenom Sachsenfeld, leta 1256 pa se že imenuje Žalec in postane trg.
Turki so v naših krajih pustili razdejanje (1471 in 1480) in iz tega razloga se je okoli cerkve tudi pozidal tri sežnje visok obrambni zid, s štirimi okroglimi obrambnimi stolpi na vogalih, od teh pa se je ohranil samo eden – v katerem sedaj domuje vinski »Keuder«, kjer lahko pokusite vina Savinjskih vinogradnikov in pa priložnostna razstava, ob stolpu pa raste potomka najstarejše trte na svetu – ÂŽal?¨ani ji pravimo Nikolaja.
Ko govorimo o letnicah ne moremo mimo nemirnih let slovenskega narodnega prebujanja in II. vseslovenskega tabora, ki se je odvil 6. septembra 1868, ko se je tabora udeležilo ve?¨ kot 15.000 ljudi – v spomin na ta dan, 6. septembra praznujemo ob?¨inski praznik.
ÂŽalec pa mesto postane leta 1964.
Da pa povemo še nekaj o sedanjosti: ÂŽalec je gospodarsko, prometno, trgovsko, upravno in kulturno središ?¨e ob?¨ine in širše okolice. Je seveda tudi hmeljarsko središ?¨e Spodnje Savinjske doline.
Prijazno vas vabimo, da obiš?¨ete Ekomuzej hmeljarstva in pivovarstva Slovenije v ÂŽalcu, Savinovo hišo, staro mestno jedro z obrambnim stolpom, k ogledu vabita Rimska nekropola in jama Pekel, ribnik Vrbje, plezališ?¨e Kote?¨nik in še mnogo drugih privla?¨nih turisti?¨nih znamenitosti.
![medana04 [800x600].jpg](http://www.entente-florale.si/images/stories/fotos/medana04 [800x600].jpg)
